Pripombe SGUS na medijsko strategijo

Izjemno razočaranje

Sindikat glasbenih urednikov Slovenije je podal pripombe na drugo verzijo besedila Strategije Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017-2025. V nadaljevanju objavljamo dopis, ki smo ga posredovali ministrstvu za kulturo.

V Sindikatu glasbenih urednikov Slovenije smo nad vsebino zadnje različice Strategije Republike Slovenije na področju medijev za obdobje 2017-2025 (v nadaljevanju strategija) izjemno razočarani. V nadaljevanju navajamo razloge, zakaj strategije v takšni obliki ne moremo in ne smemo podpreti:

– Strategija statusa, položaja ali dela glasbenih urednikov ne omenja, kar kaže na podcenjujoč odnos kulturnega ministrstva do tega poklica oziroma do glasbenih uredništev. Tudi zaradi dejstva, da se ob vsakršni razpravi o slovenski glasbi razpravlja tudi o odgovornosti glasbenih uredništev za položaj domače glasbe in torej kulture v medijih/državi, bi bilo za pričakovati, da bo ministrstvo resno in analitično obravnavalo to polje slovenske (medijske) ustvarjalnosti in produkcije.

– V strategiji bi moralo biti radijskemu mediju namenjeno posebno poglavje. Še posebej zato, ker je kljub evropski politiki o ne-poseganju države na področje medijev radijski trg v Sloveniji pre-normiran in pre-reguliran.

– Strategija se ne ukvarja s položajem Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju agencija) in njenimi pristojnostmi. Zadnji nadzorni postopki v primeru radijskih programov so pokazali, na kakšen način lahko agencija, torej država posredno vpliva na odločitve glasbenih uredništev in na kakšen način s svojimi postopki administrativno obremenjuje delo glasbenih uredništev.

– Glede na to, da ureditev obveznega predvajanja slovenske glasbe v radijskih programih (kvota slovenske glasbe) ob vsakršni zakonski spremembi odpira številna vprašanja, bi bilo za pričakovati, da bo v tokratni strategiji temu vprašanju namenjen poseben del. Vendar se avtorji strategije s kvoto slovenske glasbe sploh ne ukvarjajo. To je še en razlog, ki dokazuje, kako podcenjujoče se do poklica glasbenega urednika obnaša ministrstvo za kulturo. Dejstvo je namreč, da gre pri kvoti slovenske glasbe za najkonkretnejši, najobčutljivejši in v tej obliki sporen državni poseg v avtonomijo radijskih uredništev.

– Strategija bi se morala ukvarjati z razvojem radijskega medija v Sloveniji. Nedavno je tudi pri nas zaživelo digitalno radijsko omrežje, ki med drugim omogoča razvoj tematskih radijskih programov in dodatnih radijskih storitev, na trgu je vse več internetnih radiev, v tujini pa dobiva vse večjo veljavo tudi tako imenovani vizualni radio. S tovrstnimi radijskimi potenciali, ki zahtevajo tudi resen razmislek o položaju FM radia in uporabi radijskih frekvenc, se strategija v trenutni obliki ne ukvarja.

– Strategija se prav tako posebej ne ukvarja s položajem in razvojem lokalnih radijskih programov, ki jim je domači medijski trg še najmanj naklonjen, in radijskih programov posebnega pomena.

Če namerava ministrstvo za kulturo pripraviti medijsko zakonodajo, ki bo medijem, torej tudi glasbenim uredništvom in glasbenim urednikom omogočala razvoj in preživetje, pričakujemo, da boste naše pripombe upoštevali pri končni obliki oziroma vsebini strategije.